O našem domačem kraju...

NEKAJ PODATKOV O VASI
Naša vas Martjanci ali po domače tudi Marčanci ali Merčanci, se nahaja ob tako imenovani glavni cesti med Mursko Soboto in Moravskimi Toplicami, ki vodi naprej do Lendave. Martjanci so vstopna vas v občino Moravske Toplice iz zahodne strani. Od Murske Sobote nas ločijo le 4 km in od Moravskih Toplic slaba 2 kilometra, ki ju lahko zlahka premagamo tudi peš ali s kolesom, saj sta kraja povezana s kolesarsko stezo.
Po zadnjih podatkih naj bi vas štela nekaj več kot 550 prebivalcev. Nahajamo se na 193,9 m nadmorske višine. Vas ima izrazito nižinsko lego.
Naselje je gručasto in tako podobo mu daje predvsem nekaj stranskih ulic. Skozi vas teče tudi Martjanski potok, ki ga sem priteče mimo Lapovskega mlina in se južno od Noršinec, sosednje vasi, izlije v Ledavo. Starejši del vasi se je razvil okrog znamenite cerkve sv. Martina, novejše hiše pa se širijo zlasti proti vzhodu in severu.
Nekdaj vas z izrazito kmečkim prebivalstvom je do danes popolnoma spremenila svojo podobo. Vedno bolj dobiva videz primestnega naselja in tudi utrip kraja se nagiba v tej smeri.

ZGODOVINSKI UTRINKI IN ZNAMENITOSTI VASI
Tukaj naj bi bila že v 13. stoletju cvetoča vas. Zgodovinski viri pa Martjance prvič omenjajo leta 1365 kot Zenthmartun, 1366 kot Scentmartun in dystrictu Sancti Martini, in sicer popis fevdalnega gospostva iz leta 1366 omenja župnijo z 18 vasmi in cerkev Sv. Martina. Ime kraja je vezano na zavetnika martjanske cerkve, sv. Martina in ravno iz imena tega svetnika izhaja tudi poimenovanje kraja v današnji obliki.
Martjanci so staro cerkveno in šolsko središče. Leta 1627 se v arhivskih virih omenjajo kot trg, vendar je kljub temu vas ohranila vaško podobo.
Skozi stoletja so bili Martjanci znani kot upravno, versko, šolsko in duhovno središče. Tukaj sta nastala tudi dva zelo pomembna pisna dokumenta, Martjanska pogodba in Martjanska pesmarica.
Martjanska pesmarica naj bi po dosedanjih ugotovitvah nastala v Martjancih deloma že v 16., večinoma pa v prvi polovici 17.stoletja. Slovenski etnolog in slavist prof. dr. Vilko Novak je naredil obsežno in natančno raziskavo, ki z gotovostjo dokazuje in razpravlja o prekmurskem izvoru Martjanske pesmarice. Delo je izrednega pomena tako zaradi svoje vsebine kot zaradi uporabe dialekta in je prav gotovo vplivala na kasnejše zapisovalce in hranitelje prekmurskih pesmi, ter predstavlja literarni dokument izrednega pomena.
Drugi zelo pomemben dokument nastal v Martjancih je Martjanska zakupna pogodba o najemu vinograda v Vučji Gomili. Nastala naj bi 1. januarja 1643. Strokovnjaki pogodbo strokovnjaki uvrščajo kot posebno pravno listino nastalo pri nas in hkrati enega od najstarejših knjižnih spomenikov pri Ogrskih Slovencih. Po svoji vsebini je zanimiva tako za pravnike kot za jezikoslovce.
V drugi polovici 20. stoletja je kraj doživel svoj velik razcvet. Tukaj je bil sedež kmetijske zadruge, kraj je dobil poštni in krajevni urad, kulturno dvorano v vaškem domu, razcvetela se je obrt…

Tako je vas, v kateri so nekoč prevladovali trdni, v verskem pogledu mešani kmetje, po drugi svetovni vojni, predvsem zaradi bližine Murske Sobote, močno spremenila svoj ustroj.
Martjanci so imeli že od nekdaj značaj pomembnega krajevnega središča. Tak značaj in pomen se je razvijal s pomočjo družbenih in kulturnih danosti s katerimi se vas ponaša.
Največja znamenitost vasi Martjanci je prav gotovo čudovita gotska cerkev, ki se nahaja v samem središču vasi. Cerkev sv. Martina v Martjancih je bila dokončno zgrajena leta 1392. Velika posebnost cerkve so tudi freske v prezbiteriju, ki jih je leta 1392 naslikal Janez Aquila iz Gornje Radgone oziroma mojstri njegove slikarske delavnice, ki je bil hkrati tudi stavbenik in mojster, ki je vodil gradnjo cerkve. Avtor poslikav je v cerkvi pustil tudi svoj pečat, saj ja naslikal svoj avtoportret z napisom, ki sodi med najstarejše slikane avtoportrete v evropski umetnosti.
Svoj pečat je v vasi Martjanci, pustil tudi veliki slovenski arhitekt zaljubljen v Prekmurje, Jože Plečnik. Ta je leta 1925 zasnoval marmorni oltar s kipom sv. Martina. Podobo svetnika so po arhitektovih načrtih iz belega marmorja v človeški velikosti izdelali v Italiji. Čudovit bel kip se v mračnosti gotske notranjosti naravnost blešči in priteguje poglede. Obseva ga svetloba, ki do njega seže skozi ozka cerkvena okna.
Plečnikovo delo je tudi nagrobnik župnika Jožeta Horvatha na martjanskem pokopališču. Župnik Horvat je tisti, ki je pri arhitektu naročil izdelavo načrta za novi oltar z župnijskim patronom.
V središču vasi izstopa tudi veličastna zgradba nekdanje Martjanska šole, ki se prvič omenja leta 1601. Ta je delovala do leta 1884 kot katoliška, ko so za šolske prostore preuredili gostilno grofa Szaparya (zgradba poleg cerkve). Sedaj ji novo podobo daje vedno bolj rastoča zgradba oziroma Bistra hiša, kjer je danes sedež Razvojne agencije Sinergija in LRF za Pomurje.
Martjance krasi še en čudovit zvonik, ki je del Škrabanove hiše. Škrabanova hiša je pritlična zidana hiša nekdanjega trgovca z izrazito fasadno profilacijo. Zgrajena je bila leta 1933. Vogalno se je dotika nadstropni zidani zvonik, ki je last evangeličanske cerkve.
Leta 1999 je bil do konca zgrajen in urejen tudi Dom Sv. Martina, kjer je locirana pošta, veroučne učilnice, kulturna dvorana, zimska kapela posvečena blaženemu Antonu Martinu Slomšku, pisarna tednika Družina in sedež župnijske Karitas.

UTRIP VASI
Druženje je zelo pomemben dejavnik, če želimo, da neka skupnost, v tem primeru vas, diha skupaj in s tem ustvarja pozitiven utrip življenja v vasi. V vasi tako že skoraj deset let deluje naše turistično društvo, od leta 1972 uspešni nogometni klub Čarda in Prostovoljno gasilsko društvo nastalo leta 1891, ki je hkrati najstarejše gasilsko društvo v oblini. V Martjancih ima sedež tudi Rotary Club.
Aktivnosti v vasi so razporejene čez vso koledarsko leto in so v veliki meri prilagojene letnim časom in praznikom v letu. Tako počastimo kulturni praznik, marec mesec žena, pozdravimo pomlad, sodelujemo pri počastitvi praznika dela, postavljamo klopotec in ob koncu leta pripravimo razstavo adventnih izdelkov in poskrbimo za Miklavžev obhod. Zelo močna aktivnost v naši vasi je v zadnjih letih postalo tudi rokodelstvo in tako se vsak ponedeljek, ne glede na letni čas, naše spretne rokodelke dobijo na ustvarjalnih delavnicah, kjer nastajajo prave umetnine. Izhajajo iz želje po druženju, kreativnem ustvarjanju in ohranjanju tradicije.
Prebivalce vasi vedno bolj zanima dediščino in zgodovina našega kraja. Aktivnosti v tej smeri so bile do sedaj nekoliko zapostavljene. Sedaj turistično društvo na več različnih načinov skrbi za ohranitev izročila in zgodovinskega spomina.
Vas resnično dobiva vedno bolj urbano – primestno podobo. Danes imamo v kraju enoto otroškega vrtca, krajevni urad, enoto pošte, romsko-katoliški župnijski urad, sedež občinske Karitas, lekarno, zdravstveno postajo, bencinsko črpalko, trgovino z mešanim blagom in bife, trgovino z kmetijske zadruge, gostišče in gostilno. V stavba stare šole se danes imenuje Bistra hiša in imata v njen sedež Razvojna agencija Sinergija in Lokalna razvojna fundacija za Pomurje. Ponašamo se tudi z veliko različnimi obrtniki in podjetniki, tako vas premore: kovaštvo, dimnikarstvo, električarstvo, računovodski servis, pečarstvo, teracerstvo in keramičarstvo, strojno ključavničarstvo, krovstvo in kleparstvo, in še kaj bi se našlo. Razvoj je viden in občuten.